Matura

Dijaki ekonomske gimnazije zaključijo šolanje s splošno maturo, ki je državni izpit. Splošno maturo določa Zakon o maturi, pravila in postopke njenega izvajanja pa določajo podzakonski akti.

Pogoji za opravljanje mature

Splošno maturo v celoti lahko opravljajo kandidati, ki:

so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj,
ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnje alinee, če so ali bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let.

Posamezne izpite splošne mature pa lahko opravljajo kandidati, ki:

so že opravili splošno ali poklicno maturo,
so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te mature,
jim je bilo v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirano kot maturitetno spričevalo.

Vsi našteti kandidati lahko maturitetni izpit opravljajo le, če je ta izpit pogoj ali kriterij za vpis v visokošolski program!

Izpitni roki in prijava

Splošna matura vsako leto poteka v dveh izpitnih rokih, spomladanskem (maj - junij) in jesenskem (avgust - september). Dijaki se k opravljanju splošne mature prijavijo na matični šoli.

Koledar mature 2012

PPT PREDSTAVITEV: SPLOŠNA MATURA

Rok za prijavo

Rok za prijavo na spomladanski rok mature je 3.4.2012.
V marcu dijaki četrtih letnikov opravljajo predmaturitetni preizkus (PMP), na katerem spoznajo tehnično plat izvedbe mature in ugotovijo raven že doseženega znanja pri posameznem predmetu.

Plačilo izpita

Maturitetne izpite plačajo:

kandidati, ki nimajo statusa dijaka,
kandidati, ki se prijavljajo k opravljanju mature kot 21-letniki.

Kandidati plačajo

a) RIC-u 18,00 EUR:

nakazilo s plačilnim nalogom na: Državni izpitni center, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana,

na transakcijski račun številka 01100-6030632914, referenca 00 34814, in dopiše svojo enotno matično številko občana.

Na plačilnem nalogu morata biti jasno navedena tudi ime in priimek kandidata.

b) šoli:

vpisnina: kandidat, ki opravlja 1 izpit 50,00 EUR,
kandidat, ki opravlja 2 ali več izpitov 70,00 EUR

izpiti: geografija, sociologija, zgodovina, psihologija: 39,00 EUR
izpiti: slovenščina, matematika, angleščina, italijanščina: 55,00 EUR

Rok plačila za spomladanski rok mature najkasneje do 3.4.2012

Fotokopijo plačilnega naloga kandidat predloži tajniku mature.

POSTOPEK OCENJEVANJA PRI MATURI

Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu ter uspeh pri vajah ali seminarski nalogi se ocenjuje v točkah tako, kot je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu in kot za posamezni izpitni rok določi republiška predmetna komisija. Republiška maturitetna komisija na predlog republiške predmetne komisije določi merila za pretvorbo točk v ocene. Pretvorba je v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku enaka.

Pisni izdelek točkuje zunanji ocenjevalec, ki ne pozna kandidata, čigar izdelek ocenjuje. Tako se poskuša doseči čim večjo objektivnost, saj so vsi pisni izdelki ocenjeni po enakih merilih, rezultati ocenjevanja pa so primerljivi.

Naključno izbrani 25-odstotni vzorec pisnih izdelkov oceni še drugi zunanji ocenjevalec. Če se oceni zunanjih ocenjevalcev razlikujeta za več kot eno petino največjega možnega števila točk, oceni te izdelke še tretji zunanji ocenjevalec. Njegova ocena je dokončna.

Pisni izdelek esejskega tipa ocenita dva zunanja ocenjevalca. Kandidat se oceni s povprečnim številom točk obeh ocenjevalcev.

Ustni izpit ocenjujejo: izpraševalec (ki izpolnjuje pogoje za učitelja predmeta, kjer poteka izpit) in dva člana komisije.

Vaje in seminarsko nalogo opravi kandidat v okviru rednega pouka, praviloma v zaključnem letniku. Oboje oceni učitelj mentor po ocenjevalnih navodilih ustrezne republiške predmetne komisije.

KONČNA OCENA PRI PREDMETU

Skupno število točk, ki jih kandidat dobi pri predmetu, je vsota točk, doseženih pri pisnem izpitu, ustnem izpitu, izpitnem nastopu, vajah ali seminarski nalogi (če so te oblike ocenjevanja znanja pri predmetu predvidene), v razmerju, določenem v predmetnem izpitnem katalogu.
Kandidatu, ki ni opravil obveznosti iz drugih načinov ocenjevanja znanja, se pri uspehu upoštevajo le dosežene točke.
Ocenjevalna lestvica za maturitetne predmete je petstopenjska in obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne.

Uveljavljeno je tudi načelo pogojno pozitivne ocene, ki omogoča ustrezen uspeh pri maturi, in sicer:

da je kandidat, ki je pri enem izmed predmetov skupnega dela mature dosegel najmanj 80 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno, pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri drugih predmetih, iz katerih je opravljal maturo, ocenjen pozitivno in je vsaj pri dveh izmed njih dosegel najmanj oceno dobro (3);
da je kandidat, ki je pri enem izmed predmetov izbirnega dela mature dosegel najmanj 80 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno, pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri drugih predmetih, iz katerih je opravljal maturo, ocenjen pozitivno in je vsaj pri enem izmed njih dosegel najmanj oceno dobro (3);
da je kandidat, ki je dosegel najmanj 80 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno pri predmetu, ki ga je opravljal na višji ravni zahtevnosti, pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri drugih predmetih, iz katerih je opravljal maturo, ocenjen pozitivno in je vsaj pri enem izmed njih dosegel najmanj oceno prav dobro (4).

SPLOŠNI USPEH PRI MATURI

Kandidat opravi maturo, če pri vseh petih predmetih mature doseže pozitivno končno oceno.

Splošni uspeh pri maturi se izraža s številom točk, ki je vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Točke se ne prištevajo zadostni oceni, doseženi po načelu pogojno pozitivne ocene.

Pri maternem jeziku in pri predmetih na višji ravni zahtevnosti se oceni izpita dodajajo točke tako, da se zgornji polovici ocene odlično (5) prištejejo tri točke, ocenama iz spodnje polovice ocene odlično (5) in iz zgornje polovice ocene prav dobro (4) dve točki in ocenama iz spodnje polovice ocene prav dobro (4) in iz zgornje polovice ocene dobro (3) ena točka. Zgornjo oziroma spodnjo polovico ocene določa število doseženih točk v razponu med sosednjima ocenama. Mejno število točk spada v zgornjo polovico ocene.

Najnižji splošni uspeh v spričevalu o uspešno opravljeni maturi je tako 5 x 2 = 10 točk.

Najvišji možni splošni uspeh lahko doseže kandidat, ki je izbral dva predmeta na višji ravni zahtevnosti (npr. matematiko in tuji jezik ali dva tuja jezika) in je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel odličen uspeh: 2 x 5 + 3 x (5+3) = 34 točk.

Kandidat opravi maturo z izjemnim splošnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Republiška maturitetna komisija.

IZBIRA MATURITETNIH PREDMETOV

Kandidati opravljajo splošno maturo iz 5 predmetov.

Skupni ali obvezni del mature obsega:

slovenščina (na narodno mešanih območjih italijanščina oz. madžarščina),
matematika,
tuj jezik (angleščina, italijanščina, nemščina).

Predmeti izbirnega dela mature:

angleščina,
italijanščina,
nemščina,
ekonomija,
geografija,
psihologija,
sociologija,
zgodovina.
V izbirnem delu je mogoče iz vsake iz navedenih skupin opravljati le en predmet:

katerikoli tuji jezik, drugi jezik na narodno mešanem območju, latinščina ali grščina,
filozofija, psihologija, sociologija,
zgodovina, umetnostna zgodovina.

Kandidat lahko izbere tudi druge predmete izbirnega dela, ki so razpisani v maturitetnem katalogu, a jih opravlja na drugi šoli. Prijavo odda na matični šoli.

Kandidat lahko izbere še tretji predmet izbirnega dela splošne mature (šesti predmet). V tem primeru ni omejitev - izpit lahko opravlja iz kateregakoli tretjega izbirnega predmeta. Če maturitetni koledar ne omogoča opravljanja izpita iz šestega predmeta na spomladanskem roku, ga lahko kandidat opravlja v jesenskem izpitnem roku istega leta, pri tem pa rezultat, dosežen na jesenskem roku pri tem predmetu, velja za doseženega na spomladanskem roku.
Izbira ravni zahtevnosti maturitetnega predmeta

Kandidati lahko matematiko, angleščino, italijanščino in nemščino opravljajo na višji ravni zahtevnosti, vendar največ pri dveh predmetih.

Izpiti na maturi

Izpit pri posameznem predmetu se opravlja pisno in ustno, samo pisno ali pisno in kot izpitni nastop (npr. pri glasbi), kot vaje ali seminarska naloga. Pisni in ustni izpit je sestavljen iz vprašanj, ki jih pripravi republiška predmetna komisija. Če je s predmetnim izpitnim katalogom tako določeno, lahko določen del vprašanj ustnega izpita pripravijo izpraševalci na šolah.
Razdelitev deleža ocene po predmetih
Pisni izpit iz istega predmeta poteka na vseh šolah ob istem času. Kandidat na isti dan opravlja največ en pisni izpit. Pisni izdelek je anonimen in opremljen s šifro kandidata. Izpitni komplet obsega eno ali več izpitnih pol.

Ustni izpit poteka pred šolsko predmetno komisijo. Kandidat na isti dan opravlja največ dva ustna izpita.

Vaje oziroma seminarsko nalogo kandidat izdela oziroma opravlja praviloma pri učitelju predmeta (mentorju) na šoli, kjer se izobražuje.

OBRAZCI

Prijava na splošno maturo

Odjava od splošne mature

Prijava k izpitu na splošno maturo

Prijava k izpitu iz maturitetnega predmeta

Sprememba prijave k splošni maturi